Češka, tropski otoki in Berlin

ČETRTEK, 7. 2. 2008

V četrtek zjutraj sva se z Mirčijem odpravila na krvodajalsko akcijo. Tokrat je dal kri Mirči. Ker sem ponavadi od krvodajalske akcije utrujena tudi sama, sem se javila, da bom jaz vozila na sever. Ni mi bilo tako težko, saj je bilo po nemških avtocestah prav luštno peljat (omejitev ni, je pa priporočljiva hitrost 130km/h.

60 km pred Berlinom sva se ustavila na Tropskih otokih (slike so v diaprojekciji). Bilo je zanimivo. Zvečer je bil nek čarovniški šov, ki je bil še kar zanimiv. Bila sva tudi v savni. Čez noč je ostalo kar nekaj ljudi. Nekateri so spali na "plaži", drugi na ležalnikih in v šotorih. Midva sva spala kar na ležalnikih, ampak bila sva dovolj utrujena, da sva zaspala.

PETEK, 8. 2. 2008

V petek sem se zbudila okrog 8:00 na trdem ležalniku. Bilo je še malo prekmalu in sem zaspala še za kakšno uro. Nekateri so takrat že veselo plavali. Morda je kdo plaval tudi ponoči, saj je bazen ves čas odprt. Ko sva ob devetih vstala, so notri prihajali že novi ljudje. Bilo je smešno, da se zbudiš na ležalniku v neki hali, kjer ljudje hodijo mimo. Ampak se ni za pritoževat, saj je bila cena dobra.

V tej hali, kjer so nekdaj izdelovali cepeline, sta dva velika bazena, nekaj toboganov, hiške iz tropskih krajev, kar nekaj različnih savn (doplačilo), lušten igralni del za otroke (doplačilo), restavracije, bari, trgovine. Večina stavri sem mora doplačati, ampak glede na to, da je osnovna karta (za bazene) 25 € za odrasle in savna 6,5 €/24h ni tako grozno. Osnovna karta ni omejena na čas. Žal ne vem koliko časa je bil nekdo tam najdlje. Govori se o neki legendi, ki je ves čas tam. Baje samo spi in je. Mislim, da sva ga videla tudi midva. Ker je sušil kopalke sklepava, da kdaj tudi plava.

Tropskih otokov sva se v skoraj 24 urah naužila dovolj, da sva se lahko odpravila naprej proti Berlinu. Vožnje je bilo le še 60 km in Berlina sem se že zelo veselila, še zlasti zaradi tega, saj izlet ni bil planiran. Navigacija nama je tokrat zelo pomagala (poleti naju je 1* pustila na suhem, ampak o navigacijah kdaj drugič). Hostel sva rezervirala v sredo. Imela sva srečo, da sva dobila najboljši hostel v Berlinu, saj je bil ravno festival-Berlinale (na eni fotki stojim na rdeči preprogi ;)). Hostel se imenuje Generator. Dobila sva sobo za dva za 35€/noč. Za bonus sva dobila še svojo kopalnico. Berlin ni ravno poceni, zato sva bila s hostlom zelo zadovoljna. Poleg tega je blizu centra in ima zelo dobre povezave (vlak, tramvaj). Kupila sva vozno karto za tri dni (18€/os.) za cone ABC. V petek sva bila le na nočnem sprehodi po mestu in v hipu naju je mesto navdušilo.

SOBOTA, 9. 2. 2008

Sobota se je pričela okoli devetih zjutraj. Najprej zajtrk (k temu je spadala tudi skrita priprava dveh sendvičev za na pot). Sledila je pot na postajo za vlak in vožnja proti centru. Z dvo-nadstropnim avtobusom številka 100 sva se odpeljala do živalskega vrta. V živalski vrt nisva šla, saj je malo prevelik in bi izgubila precej časa. V tistem delu Berlina je kar nekaj znamenitosti, ki so tudi na fotografijah: cerkve, znane stavbe, spomeniki, največja veleblagovnica (tja se enkrat vrnem sama ;)).

Ko sva si ogledla vse kar naju je zanimalo, sva se z metrojem odpeljala proti kraju Spandau, ki je takoj za Berlinom. Spandau je mesto, ki je starejše od Berlina. Berlinčani rečejo prebivalcem Spandaua vaščani. Spandau je drugače majhen kraj, ki je prijeten za sprehod. V mestu sva si ogledala grad, kjer imajo kar nekaj zbirk starih predmetov (veliko topov). Na poti nazaj sva se ustavila pri olimpijskem stadionu, ki je bil žal že zaprt. Tudi WC je bil zaprt, zato sem morala uporabiti gozdni WC. Vse bi bilo vredu, če ne bi za seboj zagledala divjega prašiča, ki je na srečo spal. Lahko si predstavljate kako sem zbežala stran ;). Samo, da veste, če boste kdaj hodili tam okrog ... Divji prašiči so lahko zelo nevarni.

Po ogledu Spandaua sva se vrnila v center Berlina. Spet je sledil nočni Berlin. Mesto resnično nikoli ne spi, kot piše v vodiču. Sprehodila sva se ob še nekaterih znanih stavbah, ulicah itd. (astronomska ura, televizijski stolp, mestna hiša, sprehod ob reki, najstarejše ulice Berlina). 12-urni sprehod naju je precej utrudil in sledila je zadnja postaja - postelja.

NEDELJA, 10. 2. 2008

Nedelja je bil najin zadnji dan v Berlinu. Pri zajtrku sva si naskrivaj naredila štiri sendviče ;) in se ob desetih odjavila iz hostla. Z valkom sva se odpravila proti Postdamu. Postdam leži jugo-vzhodno od Belina (20 km ven). V Postdamu sva si ogledala park Sanssouci (kar pomeni brez skrbi), kjer je kar nekaj palač. Ogledala sva si Neues Palais (Novo palačo), ki je ena izmed najlepših v Nemčiji in Sanssouci, ki je služila kot poletna palača Fridericha II (Friderich Veliki), ki je bil kralj Prusie. Zgodovinsko imajo palače zelo velik pomen, saj je bilo tu podpisanih kar nekaj pomembnih dokumentov. Park Sanssouci je tudi v UNESC-u. Več o parku na strani http://en.wikipedia.org/wiki/Sanssouci.

V Postdam bi si želela priti še enkrat, saj sva si tokrat ogledala le najbolj znane stvari. Postdam tako kot Berlin leži ob reki oziroma na reki in jezeru. V Postdam bi bilo super priti s kolesom. Okoli štirih popoldan sva se z vlakom odpeljala nazaj do Berlina in potem šla via Praha (razdalja Praga-Berlin je 360 km). Naslednjič pridem v Berlin s kolesom (mislim s kolesom na avtu ali pa ga dam na vlak), da bom kot najhitrejši Berlinčan.

Znamenitosti in ostale informacije na:

http://www.aviewoncities.com/berlin/berlinattractions.htm