Julian Tuwim: Noč

Noč

Prideš z nočjo. Odideš zarana

in mehko me objemaš z dlanmi.

Jaz rečem ti: O, moja neznana.

Ti rečeš: O, moj izsanjani.

Moja boš. Z ustnicami se vpijem

v tvoje, bolj rdeče kot vrtnice,

divjo norost te sreče užijem,

a nekaj za vselej v meni umre.

S poljubi zasujem te! V drhtljiva

obroča vklenem tvoje telo,

utrujena od slasti zaspiva,

ne pomneč, da vse je prešlo.

Zbudiva se. In sovraštvo takoj

brez besed sva duši zaznala,

v očeh se nama zasveti zlo,

nema žalost bo v naju kot skala.

A ponoči spet prideš. Do rana

toplo me objemaš z dlanmi.

Jaz rečem ti: O, moja neznana!

Ti rečeš: O, moj izsanjani!

April mineva tako hitro, da še nisem uspela nič novega napisati. Slikce v diaprojekciji povejo skoraj vse, kar se je dogajalo te tedne. 5. aprila se je poročila moja bivša sošolka Katja. Najbolj sem se utrudila, ko sem tekla na Škofjeloški grad, da bi ujela začetek. Bilo je prav smešno v petkah tečt čez stari del mesta in potem v hrib. Poroka je bila lepa, preprosta in zabavna. Vse je bilo zelo sproščeno. Cerkvena poroka je bila v Retečah. Ta poroka je bila verjetno najbolj zanimiva do sedaj. Župnik se je večkrat zmotil in zato smo skoraj vse molili dvakrat ;)

10. 4. sem praznovala svoj 24. rojstni dan (drugo leto bo že četrt stoletja :)). Je fino, če imaš okrog sebe večinoma starejše, tako kot jaz, saj si potem vedno mlajši od njih ;) Soseda Johanca mi je pomagala narediti dve torti, za kar se ji moram zahvaliti. Žal se je pa ta teden zgodilo, da je bila tretja torta še boljša. Bojim se novih naročil ;) Še ekrat hvala za vse čestitke in zanimiva/domiselna/uporabna/okusna darila (tudi v diaprojekciji).

7. 4 se nam je pričela praksa v 5. razredu. Zaenkrat je vse fino. Otroci so super. Če znaš pripraviti zanimivo uro potem je vse krasno. V petek jim bomo dale anonimno anketo, da izvemo za kakšne učiteljice oziroma predučiteljice (tako je rekel eden izmed učencev) nas imajo.

Včeraj za zajtrk sem šla z Lali (Erasmus študentka) na koncert v Slovensko flharmonijo. Bilo je čudovito, saj je bila generalka in je izgledalo, kot da pojejo/igrajo samo za naju. Bili sva skoraj edini poslušalki. Drugo leto si kupim abonma.

Tudi danes je bilo zanimivo. Z Lali sva šli na Veliko planino. Na poti se nama je pridružil starejši gospod, ki je gorski vodnik na Tenerifih. Drugače rojen Kamničan, ki se ukvarja z mnogimi rečmi. Resnično nama je popestril dan in bil je dober vodnik po Mali in Veliki planini.

Kmalu bo na blogu kakšna fotografija od današnjega izleta ...

Kozjansko-ekskurzija

Ko vso noč premišljujem o bližujoči se ekskurziji, zjutraj izgledam nekako takole. Ura je 6:00 in izgleda, da sem imela divje sanje ;).

Z avtom se odpeljem do faksa in tam se naložim na avobus ob 7:15. Pot nas odnese mimo Domžal, Moravč, itd., do izlak, kjer smo si ogledali ostanke gradu Medija in izvir termalne vode v toplicah.

Pot smo nadaljevali do Zagorja, kjer je bila naša druga postaja. V roke sem dobila zemljevid in "otroke" odpeljala do tipičnega delavskega naselja. Zelo zanimivo. Moram povedati, da je bila ekskurzija namenjena predvsem opazovanju pokrajine, ki je odločala o naseljevanju, kmetijstvu ...

Pot nas je vodila preko ozkih dolin, v katerih si ne bi želela živeti (Zagorje, Trbovlje, Zidani Most), saj je vse tako sivo pa še veliko več bolezni je v teh krajih, zaradi umazanije seveda. Ob pogledu na najvišji slovenski dimnik pa se ti lahko še zvrti, saj je visok 360 m.

Proti Sevnici se je pokrajina vse bolj odpirala in lahko smo zadihali s celimi pljuči.

Ustavili smo se v Sevnici.

Na celotni naši ekskurziji smo videli vsaj pet gradov. Ustavili smo se le na gradu v Sevnici, bolj podrobno (večinoma so to bili le zidovi) pa smo si ogledali grad Podsreda.

Podsreda

Od Podsrede dalje se nismo več ustavljali. Na poti proti Podčetrtku in naprej proti Šentjurju (pri Celju) smo opazili samo ogromno kokoši. Mislim, da na naši poti ne bi opazili toliko stvari, če ne bi s seboj imeli zelo zgovorno profesorico, ki je Prekmurka. Zelo sem vesela, da smo vožnjo preživeli, saj smo imeli zelo čudnega voznika, ki ne zna niti parkirati, kaj šele, da bi poznal Slovenijo. Še dobro, da ne gremo z njim na Portugalsko (ta teden je nekje na poti) ... bogi Kitajci.