Imamo sploh "pravico" biti nesrečni?

Te dni, ko se ne počutim, najbolj srečno na tem svetu imam ogromno časa za premišljevanje in za smiljenje same sebi ...

Pa gledam okrog in nikjer ne vidim srečnega človeka .... Je sploh kdo srečen?! Nihče ne žari od sreče, vsi se samo razburjajo, hitijo, pritožujejo ... Upam, da je vsaj še kdo, ki je v sebi srečen, če že tega ne kaže navzven.

Ko že tako premišljujem, se mi zdi, da je nekaj zelo narobe z ljudmi. Ne, da so vsi nesrečni, ampak ljudje sami sebe označijo za nesrečne in prav zaradi tega zares so nesrečni. Pa saj ni vse tako grozno. Tudi v žalostnih dnevih se dogajajo vesele stvari. Škoda, da teh ne opazimo veliko. Sonce, telefonski pogovor, sprehod, uspešen nastop ... Pa saj je bilo vse dobro. Seveda, vesele stvari, nakupi, telefonski klic ... človeka ne bodo osrečili. Da si srečen, se mora zgoditi nekaj več ... nekaj v tebi se mora premakniti. Odločiti se moraš, da boš srečen.

Kaj je sreča?

sréča -e ž 1. razmeroma trajno stanje velikega duševnega ugodja: sreča mine, se stopnjuje; doživeti, občutiti, ekspr. zapraviti srečo; hrepeneti po sreči; kratkotrajna, velika sreča; trenutki sreče / družinska, materinska sreča / iskati srečo; najti srečo v ljubezni; ekspr.: ta otrok jim je prinesel srečo jih je osrečil; biti poln sreče / živeti v sreči // ekspr. veliko zadovoljstvo, veselje: sreča ga je prešinila ob tej misli; z obraza ji sije sreča; pog. od sreče ga je bilo skoraj konec; jokati od sreče; obraz se mu je širil od sreče, v sreči (SSKJ)

Nimaš "pravice" biti nesrečen!

Veselim se prakse na pediatrični kliniki. Ne veseli me, da bom tam videla veliko nesrečnih, bolnih obrazov .... Veselim se tega, kar predvidevam, da mi bo ta praksa dala. Videti otroke, starše ..., ki imajo razlog, da so nesrečni in hkrati pravico, da so srečni. Le kako smo lahko tako neumni in se imamo za nesrečne ...

Sreča je na strani pogumnih!