Dnevnikov triatlon za pokal istre 2011

Za mano je prvi triatlon ... triatlon za vsakogar. Sliši se otročje lahko pa ni čisto tako. 250 m plavanja, 13 km kolesarjenja in 2,5 km teka. Nobena od teh disciplin ni težka, ampak kombinacija vsega pa ni prav nič lahka. Temu primeren je seveda tudi moj rezultat (00:51:26), ampak kot vedno je bolj pomembno sodelovati in ne zmagati.

Največ težav je bilo z vso opremo, ki jo potrebuješ, in te ni malo. Za plavanje potrebuješ plavalno kapo, očala, kopalke in neopren, če je voda premrzla in če je to dovoljeno. Očala in kapo sem večer pred triatlonom zaman iskala, saj sem vse pozabila na bazenu. Na srečo sem si oboje lahko sposodila od kolegice. Nepreizkušena oprema pa se skoraj vedno izkaže za slabo. Na srečo mi je šlo le malo vode noter in sem lahko dobro plavala. Od vseh disciplin mi gre plavanje najbolje. Danes, ob vsem vznemirjenju, tudi skok v vodo ni bil težak. Voda je imela 21 stopinj celzija, kar je bilo malo manj kot zunaj.

Sledilo je preoblačenje oz. oblačenje. Golota je v menjalnem prostoru seveda prepovedana. Vsak si poskuša čim hitreje vse obleči, obuti superge, pripeti čelado, ki je obvezna in nadaljevati s kolesarjenjem. Za prvič sem si vzela precej časa, da sem se uredila ;) Verjetno pa na triatlonu res nimaš kaj početi, če nimaš dobrega kolesa, tudi če greš na triatlon za hec. Pri kolesarjenju je potrebno paziti le na to, da se usedeš na kolo pri štartni črti in ko se vrneš na cilj, sestopiš s kolesa pred črto. Nato tečeš na svoje mesto, parkiraš kolo in šele nato snameš čelado.

Na koncu je na vrsti tek. Po kolesarjenju je bilo blazno težko začeti s tekom. Skoraj nisem mogla. Noge so bile težke in trde. Tekla sem po celih stopalih in nikamor se nisem premaknila, vsaj takšen je bil občutek. Čez čas mi je bilo lažje. Mišice, ki jih rabiš za tek, so začele delovati normalo in je šlo ... do cilja. Hvala brezdomcem za vzpodbudo na poti :).

Če bom še hodila na triatlon, bo potrebno trenirati kolesarjenje in takoj zatem tek. Ta menjava mi je bila težka, saj delujejo čisto druge mišice, čeprav sem slišala, da nekaterim to sploh ni problem.

Triatlon je dobra stvar za ljubitelje vseh treh disciplin in za tiste, ki želijo sebi dokazati, da zmorejo. Tudi štafete niso slabe, saj imaš potem samo eno disciplino in daš tam lahko vse od sebe. Izboljšat rezultat v super sprintu ali pa aquatlon pa bo verjetno moj naslednji izziv.

Mala planina

Ljubljanski maraton

V nedeljo se je zgodil 13. Ljubljanski maraton. Prvič v življenju sem pretekla 10 500 m v enem kosu. No, nisem preveč trenirala oziroma sem se več sprehajala, rolala in plesala. Kljub temu, da sem prava tekaška začetnica, mi je uspelo preteči razdaljo v 1:05:52 h, kar se mi zdi kar vredu.

Teči v takšni množici ljudi je pravi užitek. Tudi po sredini Dunajske ceste se ne da teči vsak dan. Zaradi asfalta so zvečer bolela kolena, ampak zjutraj so bolele le še mednožne mišice oziroma bolj strokovno rečeno, notranje stegenske in malo sprednje stegenske.

Letos sem bila 1221. Drugo leto bom med prvih 1000 ;) s časom pod eno uro.

Vikend

Ob Kolpi ...



























V hribih ...


Gorski tek na Grintavec

Moj prvi PRAVI TEK

Malo več kot teden je že minilo od našega damskega teka. Glede na to, da sem do zdaj bolj malokrat pretekla 5 km, sem bila s tekom zadvoljna. Psihologija množice je delovala in tako sem čudežno pretekla več kot ponavadi (v klance se utudim po 10 s). Mogoče pa ni samo to, ampak je tek pokazal, kaj v resnici zmorem ;)

Bil je lep oranžkast tek. Vroče nam je bilo že na startu, kjer smo imele ta'večje boljše pogoje, saj se nam je laže dihalo. Prerivanja ni bilo, start je bil počasen (zaradi števila udeleženk, seveda) in ob spremljavi Čukov se je fino začelo (igrali so ravno nek komad o teku). Mislim, da sem na poti srečala tri klance in v vse sem lepo sopihala (majčkeno sem hodila). Nekje me je zafrkavalo dihanje (bolelo), saj se še nisem naučila pravega tekaškega dihanja. Kljub temu se nisem dala in zadnji km tekla kot nora. No, vsaj meni se je tako zdelo. Na filemčku to zgleda malo drugače. Srečna in dokaj utrujena sem pritekla v cilj, kjer so me čakali navijači iz Slovenije in tujine ;).

Pa poglejmo še moj rezultat:

307. izmed vseh udeleženk teka na 5 km

94. v svoji kategoriji do 25 let

čas: 00:31:29

Drugo leto pa morda spet.

P.S. Daril ob prijavi bi bilo lahko manj saj so mi otežila pot do trole v lepem deževnem popoldnevu. Vrečka je bila namreč papirnata. Proti njim nimam nič, če ne dežuje ;).

Tek za ženske

Par let že razmišljam, da bi lahko šla na kakšen tek ... pravi tek ... čisto ta' pravi tek. Tako sem se letos končno prijavila na Tek za ženske. Sicer bom za prvič tekla samo na 5 km, ampak mislim, da je to zame čisto dovolj. Že sedaj sumim, da mi bo verjetno šla na živce gneča dam. Tisti, ki tečemo po gozdovih, poljih in med hlevi, bomo težko prenesli takšno gnečo. Po mojih informacijah nas bo kar par tisoč. Samo v DMu, kjer sem se prijavila sem bila 1039. Zelo sem firbčna kako bo. Nikoli nisem še niti gledala teka. To bo potrebno spremeniti. Upam, da nas pridete pogledat. Moj cilj je priti med prvo polovico udeleženk teka na 5 km ;)