Ko vso noč premišljujem o bližujoči se ekskurziji, zjutraj izgledam nekako takole. Ura je 6:00 in izgleda, da sem imela divje sanje ;).
Z avtom se odpeljem do faksa in tam se naložim na avobus ob 7:15. Pot nas odnese mimo Domžal, Moravč, itd., do izlak, kjer smo si ogledali ostanke gradu Medija in izvir termalne vode v toplicah. 
Pot smo nadaljevali do Zagorja, kjer je bila naša druga postaja. V roke sem dobila zemljevid in "otroke" odpeljala do tipičnega delavskega naselja. Zelo zanimivo. Moram povedati, da je bila ekskurzija namenjena predvsem opazovanju pokrajine, ki je odločala o naseljevanju, kmetijstvu ...
Pot nas je vodila preko ozkih dolin, v katerih si ne bi želela živeti (Zagorje, Trbovlje, Zidani Most), saj je vse tako sivo pa še veliko več bolezni je v teh krajih, zaradi umazanije seveda. Ob pogledu na najvišji slovenski dimnik pa se ti lahko še zvrti, saj je visok 360 m.
Proti Sevnici se je pokrajina vse bolj odpirala in lahko smo zadihali s celimi pljuči.
Ustavili smo se v Sevnici.
Na celotni naši ekskurziji smo videli vsaj pet gradov. Ustavili smo se le na gradu v Sevnici, bolj podrobno (večinoma so to bili le zidovi) pa smo si ogledali grad Podsreda.
PodsredaOd Podsrede dalje se nismo več ustavljali. Na poti proti Podčetrtku in naprej proti Šentjurju (pri Celju) smo opazili samo ogromno kokoši. Mislim, da na naši poti ne bi opazili toliko stvari, če ne bi s seboj imeli zelo zgovorno profesorico, ki je Prekmurka. Zelo sem vesela, da smo vožnjo preživeli, saj smo imeli zelo čudnega voznika, ki ne zna niti parkirati, kaj šele, da bi poznal Slovenijo. Še dobro, da ne gremo z njim na Portugalsko (ta teden je nekje na poti) ... bogi Kitajci.
Ni komentarjev:
Objavite komentar